Strupi v kruhu 2

Strupi v kruhu

Vam je ta pogled kaj znan? S tega zornega kota so strupi v kruhu čisto neopazni. Pekarne pa še kar rastejo kot gobe po dežju, kar očitno nakazuje, da ljudje kupujejo njihov kruh.

Vendar v takšnem kruhu ne boste našli samo moke, vode in kvasa, ampak še množico kemikalij, pesticidov in aditivov, ki jih peki dodajajo pri proizvodnji. Zakaj? Predvsem, ker si potrošniki želimo imeti snežno bel, zelo rahel, okusen kruh s hrustljavo skorjico, ki lepo diši, ohrani svežino po več dni in je povrh vsega še poceni.

Pek vam ni dolžan razložiti, kakšna je sestava kruha.

Sestava kruha je podatek, ki ga peki niso dolžni zagotoviti. Zato vam tudi prodajalci ne bodo mogli postreči z informacijo o temu, kaj vse se nahaja v kruhu. Izjema je le pakiran kruh, pri katerem morajo biti na embalaži navedene vse sestavine. Na številnih etiketah boste našli tudi izraz »pekovski dodatki«, saj so vašemu kruhu dodani še razni emulgatorji, stabilizatorji in gostila. Pekovski dodatki pogosto skrivajo tudi gensko spremenjene encime, uporabljajo pa jih jasno pogosto, saj jim jih ni potrebno navajati. Katere sestavine lahko zakonsko uporabljajo pri peki kruha, si lahko preberete v Uradnem listu RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999 v 54. členu Pravilnika o izdelkih iz žit. Gotovo vas bo spreletel srh, ko boste brali ta seznam.

Strupi v kruhu se dodajajo že pri gojenju semen.

Saj ne, da nas pri kruhu lahko skrbijo že najrazličnejši alergeni, kot so gluten, mleko in mlečni izdelki, soja, sezam, oreščki in jajca. Vse pogostejši so dvomljivi pristopi tudi pri gojenju semen. Večina semen pa dodatno vsebuje še množico pesticidov, saj različna semena kemično obdelujejo pred setvijo. V rastnem obdobju jih redno škropijo (proti plevelom in boleznim), proti koncu pa jim dodajajo še kemične snovi za pospeševanje zorenja, da žita na hitro požanjejo. Za preprečevanje razvoja nevarnih plesni pa poskrbijo kar z rakotvornimi fungicidi. In kaj se zgodi z zrni, preden pridejo na vašo mizo v obliki moke, zdroba ali testenin? Praviloma jih le skrtačijo, s čimer odstranijo nekaj umazanije, zmeljejo in iz njih naredijo to, kar najdete na trgovinskih policah.

Strup v kruhu

Dodatni strupi v kruhu pri pripravi testa.

Jasno pred tem jim dodajo še najrazličnejše aditive, ki zagotavljajo večji dobiček, pri tem pa se požvižgajo na naše zdravje. Ti aditivi so lahko barvila, konzervansi, antioksidanti, emulgatorji, emulgirane soli, stabilizatorji, ojačevalci arome in okusa, sladila, kisline, sredstva za uravnavanje kislosti, sredstva proti sprijemanju, modificirani škrob, sredstva za vzhajanje, sredstva za zgostitev, želirna sredstva, sredstva proti penjenju, sredstva za glaziranje ali lesk, sredstva za obdelavo moke, utrjevalci, sredstva za ohranjanje vlage, veziva, encimi, sredstva za povečanje prostornine, potisni plin in plin za pakiranje ipd..

In potem so tukaj še sredstva za beljenje kruha (klorov dioksid), kemikalije za »izboljšanje« moke (kalijev bromat, benzoil peroksid, amonijev persulfat), ki pa kruhu tudi ne prinašajo nič dobrega. Če pa vam še vse skupaj ni dovolj, pa so tudi že poročali, da so v kruhu našli žaganje in tudi peno, ki se drugače uporablja pri blazinah za telovadbo, da ne naštevamo naprej. Več o nevarnih aditivih in o izdelkih, v katerih se nahajajo, si lahko preberete tudi na seznamu aditivov spletne strani Ninamvseeno.org.

Rešitev je lokalen mlin in lokalna moka!

Verjamemo, da boste naslednjič dobro razmislili, ko boste kupovali kruh, pa če se še tako tolažite, da nimate druge možnosti, kot da na poti v službo ali iz nje kupite slanik ali zavitek.

Kaj nam torej preostane? Ena od možnih rešitev je, da si svoj kruh spečete sami jasno z moko, ki ste jo dobili v lokalnem mlinu. Če vas polnozrnati kruh vendarle še ni prepričal, pa smo za vas preizkusili tudi zanimiv recept za burger bombetke, da si boste za piknik lahko pripravili bolj zdrav in še vedno slasten burger. Kako zamesti testo? Nič lažjega. Uporabite aparat za peko kruha, ki vam bo stvari še dodatno olajšal. Bistvo vsega je, da veste, kaj jeste, saj imate tako kontrolo nad vsebino v vašem kruhu.

Vaša Teta Pehta


Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

2 misli o “Strupi v kruhu

  • Marko L.

    Pa … v bistvu lahko na spletu najdem težavo čisto za vsak prehrambeni izdelek. Lahko najdem mnenje, da je otroke potrebno totalno zaščititi pred fizičnim nasiljem, ali pa mnenje, da kaka vzgojna kdaj ne škodi. Lahko celo najdem mnenje, da je janša pošten politik in seveda kup takih, ki mu rečejo, da je lopov.
    Jesti pa moram …

    • TetaPehta Avtor prispevka

      Marko, prvo super hvala za vaš komentar. Zelo je na mestu in prepričana sem, da je enakega mnenja večina ljudi. Vendar ni čisto tako, saj če ne bi bili občutljivi, da kakšno jabolko ni čisto okroglo ali da kakšno korenje ni čisto ravno, bi gotovo jedli bolj zdravo. Marketinško “orodje” multinacionalk pa nam spira možgane, da mora biti vse, in s tem tudi mi, perfektno, da bo družbeno sprejemljivo. Veste koliko zelenjave se zavrže, ker ni pravih oblik? Saj ne morem verjeti, da se gremo lepotnega izbora pri sadju in zelenjavi? Verjemite mi, da ima več hranilnosti jabolko s črvom, kot popolno izgledajoče jabolko prevlečeno z voskom kupljeno v trgovskem centru.

      Vse kar bom na to rekla, je, da se je v tem času težko iti čistuna in se pretvarjati, da se lahko izognemo čisto vsemu. Vsekakor pa se boste strinjali, da je bolje slediti čim manjšemu zastrupljanju, kot da brezglavo “požremo” vse, kar nam ponudijo. Pa naj bo to mnenje psihologov, politikov ali pa prehranskih svetovalcev.

      Zato, če veste, da ima nek izdelek v sebi strupe, ga nehajte kupovati, saj boste s tem največ pripomogli k spremembam v pravo smer. To, da so naravni in lokalni izdelki dražji od izdelkov množične proizvodnje je samo navaden mit, res pa to potem od vas zahteva, da se organizirate drugače in nikakor ne morete pričakovati, da boste naravne izdelke dobili poceni v klasičnih trgovskih centrih. Trgovine prodajajo robo multinacionalk, ki imajo svoje “zlobne” plane, ki pa jih ne rabimo podpirati samo zato, ker nam je kupovanje v trgovini bolj praktično. Potrebno se je samo ozreti okoli in boste hitro našli veliko lokalnih proizvajalcev, ki še sledijo zdravi kmečki logiki in kupovanje od njih ne bo povzročalo slabšanje kvalitete življenja naših ljudi.

      Vendar, kot je rekla moja zelo dobra prijateljica: “Common sense in not that common any more!” 🙂