Peticije in kvazi demokracija


Skoraj ne mine dan, ko ne bi prejeli takšno ali drugačno peticijo za reševanje Afriških živali ali Amazonskega pragozda, ki ga uničujejo z iskanjem nafte. Ne razumite narobe. Veliko peticij smo podprli tudi na naši FB strani, ampak ali ste se kdaj spraševali, komu so te peticije sploh namenjene in ali niso le pesek v oči. Dejansko pa nas ta kvazi “demokratična” orodja samo otopijo, da pozabimo na moč posameznika.

Ne vem, ali sploh sodelujete v takšnem udejstvovanju, ampak ali nimate občutka, da nam te peticije dajejo le nek lažen občutek, da lahko na nekaj vplivamo? Kaj se vam ne zdi, da so takšne peticije zgolj samotolažba, da si na koncu lahko vsak od nas reče: “No, saj sem nekaj naredil!” “Saj sem pokazal, da mi je mar!“, v resnici pa že naslednji trenutek pozabimo, za kaj je pri peticiji sploh šlo. Tako smo obremenjeni s vsakdanjim preživljanjem, da dejansko ne pomislimo, kako pomembna vprašanja so skrita zadaj. No, saj je podobno tudi z volitvami ali referendumi:Saj sem šel volit. Kaj še želite od mene?!

V bistvu gre za naše čisto okolje, našo pitno vodo, naše zdravje in varnost naših otrok ter v končni fazi za naše preživetje. Ko enkrat pogledaš iz tega zornega kota, skrbi okoli tega, ali bom zamudil v službo, ali bom dokončal projekt pravočasno in ali bom zaslužil dovolj za svojo naslednjo igračko, kaj hitro zbledijo.

Potem se pa reševanja teh vprašanj vedno lotevamo iz napačnega zornega kotaz represijo. Ne vem, očitno je to najlaže. Ko želimo končati ubijanje slonov, je potrebno krivolovce kaznovati! Ko želimo ustaviti uničevanja pragozdov, morajo naftna podjetja plačati odškodnino! Ko želimo ustaviti diamantno suženjstvo med afriškimi otroci, je potrebno pozapreti grozne organizatorje tega ipd.. No, saj razumete bistvo. Ampak nobeno omejevanje, zakon ali kazen nikoli ne učinkujejo dolgoročno in na generalni ravni, pa če še tako premetavate statistične podatke. Veliki bodo še vedno kršili zakon, lačni še vedno ubijali za preživetje.

Ne pravimo, da ne izrabljajte svoje “demokratične” pravice. Daleč od tega, ampak, če bi se samo zavedali, da imamo kot posamezniki res veliko moč, bi bile stvari popolnoma drugačne. Res pa je, da je potrebno najprej začeli pri sebi in sprejeti vrsto odločitev, ki vplivajo tudi na naše udobje, in se čim prej nehati skrivati za množico. Ni res, da je posameznik brez moči. Največ lahko naredite z zgledom in predvsem tako, da nehate uporabljati izdelke in storitve, ki so vzrok vseh teh grozot, ki se dogajajo po svetu. Verjemite, to bo te organizacije povzročiteljice najbolj prizadelo, ko se jim investicije ne bodo več vračale. Šele ko bomo nehali kupovati slonovino, ko diamanti ne bodo več nek statusni simbol v naših glavah in se bomo nehali voziti na nafto, se bodo stvari začele premikati v pravo smer.

Načelo je torej preprosto: “Če moj nakup tako ali drugače škoduje meni ali nekomu drugemu, potem tega ne kupim, če res že ni nujno za moje preživetje!” Stvari se jasno ne bodo spremenile iz danes na jutri, samo če bomo to upoštevali kot neko generalno pravilo, se bodo premiki zagotovo začeli čutili v nekem doglednem časovnem obdobju in predvsem še v času našega življenja ali pa vsaj v času življenja naših otrok. Torej, začnimo že danes z najbolj učinkovito “reklamo”: POVEJ NAPREJ!

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja