Čokolada in čokoladni izdelki – POZOR! (2. del)

čokoladni izdelki

Na poti skozi trgovino so nam pod roke prišli še prenekateri čokoladni izdelki, ki so vsebovali že omenjene aditive, med drugimi tudi čokoladice Merci (glukozni sirup, sojin lecitin), After Eight (glukozni sirup), Guylian (sojin lecitin), Kinder jajčka (sojin lecitin) in še bi lahko naštevali, vendar to ni naš namen. Želimo vas le opozoriti, da bodite pozorni pri izbiri svoje čokolade.

Čokoladni izdelki v Sloveniji in nevarni aditivi

Slide 1
Slide 2
Slide 3
Slide 4
Slide 5
Slide 6
Slide 7
Slide 8
Slide 9
Slide 10
Čokladni izdelki - Merci Merci - emulgatorji Čokladni izdelki - After Eight After Eight - emulgatorji Čokladni izdelki - Guylian Guylian - emulgatorji Kinder - emulgatorji Čokladni izdelki - Kinder
Razlog zakaj ponovno pišemo na temo čokolade je, da je očitno zelo pomembno tudi kje v Sloveniji kupujete čokolado. Neverjetno ampak resnično. Pri pisanju prvega prispevka smo raziskavo delali v eni od tujih trgovin v centru Ljubljane, ki je poznana po tem, da prodaja izdelke namenjene za zahodne trge. Nato smo iste izdelke poiskali tudi v trgovini, ki prodaja čokolado za slovenski trg in bili prav neprijetno presenečeni. Enaka čokolada Milka Praline z jagodnim okusom ima popolnoma drugačno sestavo in s tem tudi dodatne aditive.

Milka aditivi

Milka emulgatorji

Poleg že omenjenega E476 in sojinega lecitina, je v “slovenski” Milki še glukozno-fruktozni sirup in tudi do sedaj še neomenjeni:

E420: Sorbitol in tudi Sorbitolni sirup

Na deklaraciji označen kot “sredstvo za ohranjanje vlage”, je umetno sladilo in vlažilno sredstvo. Pridobiva se ga iz glukoze iz sintetiziranih jagod drevesa Sorbus aucuparia. Uporablja se predvsem v sladicah, suhem sadju, pecivu, nizkokalorični hrani, farmacevtskih sirupih. Je tudi sedmi najbolj razširjen konzervans v kozmetičnih izdelkih.  Sorbitol ni dovoljen v živilih za dojenčke in majhne otroke, saj lahko povzroči motnje v želodcu. Če otrok zaužije samo štiri žvečljive bombone, ki vsebujejo sorbitol, lahko hudo zboli. Ni priporočljiv tudi za diabetike in ljudi z intoleranco za fruktozo.

E330: Citronska kislina

To je sicer popolnoma naravna snov, ki izvira iz citrusov. Uporablja se v hrani kot antioksidant, kakor tudi za povečanje učinka antioksidantov in tudi kot regulatorja kislosti. Dodaja se jo v piškote, konzervirane ribe, sir in predelane proizvode iz sira, različne formule za dojenčke, torte in mešanice za juho, rženi kruh, brezalkoholne pijače, fermentirane mesne izdelke. Težava E330 je, da povzroča rane v ustni votlini in poškoduje zobno sklenino. Največkrat se citronska kislina proizvaja iz koruze, kateri pa proizvajalci ne izvzamejo beljakovin, ki lahko potem hidrolizirajo in povzročajo reakcije pri občutljivih ljudeh na mononatrijev glutamat (MSG). Pri jedeh, ki so pripravljene z MSG, imajo ljudje z občutljivostjo na MSG lahko migrenski glavobol, motnje vida, slabost, bruhanje, drisko, tiščanje v prsih, kožne izpuščaje, ali preveliko občutljivost na svetlobo, hrup ali vonj.

E331: Trinatrijev citrat

To je natrijeva sol citronske kisline (E330), in se uporablja kot antioksidant v hrani, kot tudi za izboljšanje učinkov drugih antioksidantov. Prav tako se uporablja kot regulator kislosti, tipično pa se ga dodaja v želatinaste izdelke, marmelade, sladkarije, sladoled, gazirane pijače, mleko v prahu, vino, topljeni sir. Brez poznanih stanskih učinkov.

E120: Karminska kislina

Rdeče barvilo, ki ga izdelujejo iz žuželk Košeniljka (Dactilopius coccus) iz Srednje Amerike. Redko se jo uporablja. Priporoča se, da se jo izogibajo ljudje s težavami z hiperaktivnostjoobolenji rinitis, koprivnico, astmo ali občutljivi na aspirin. E120 je bil omenjen tudi kot vzrok alergijskih reakcij. Tipični izdelki so alkoholne pijače, barvani sir, pudingi, sladkarije, omake, gazirane pijače, sladice, juhe ipd.. V ZDA prepovedan aditiv.

Čokoladni izdelki proizvedeni za Slovenijo vsebujejo kar 5 dodatnih strupenih aditivov!

Problematika je tukaj dejansko širša in še bolj zaskrbljujoča. Problem niso samo čokoladni izdelki, ampak predvsem dejstvo, da so nas proizvajalci umestili med manj razvite trge. S tem pa so nam pokazali, da verjamejo v našo generalno ignoranco, da bomo kupovali njihove izdelke kjub dejstvu, da jih dodatno zastrupljajo z nevarnimi aditivi.

Kaj nam torej preostane?

Poskrbimo zase in svoje bližnje s tem, da se pravočasno informiramo in seznanimo z nevarnostmi, ki nam jih na pot postavlja prehrambena industrija. Njih zanimajo samo dobički in kako bi nas z različnimi potezami čim bolj stisnili v kot, da bodo te dobičke lahko ustvarjali tudi v prihodnosti. Vprašanje pa je, za kakšno ceno. Tukaj jasno ne govorimo o nakupni ceni izdelkov, ampak o dejstvu, da bomo našo brezbrišnost plačevali s poslabšanjem našega zdravja in okolja. Prenehajmo se tolažiti s praktičnostjo nakupovanja v najbližji trgovini in začnimo glasovati z našimi denarnicami. Prenehajmo podpirati tuje multinacionalke in začnimo kupovati tiste lokalne izdelke, za katere vemo, da jim lahko zaupamo. Vsaj dokler je še čas za to.

Več o nevarnih aditivih in o izdelkih, v katerih se nahajajo, si lahko preberete tudi na seznamu aditivov spletne strani Ninamvseeno.org. Če boste še naprej kupovali te izdelke, je seveda vaša odločitev, vendar je prav, da veste, kaj jeste. Predlagam vam pa tudi, da si pogledate recept domača čokolada, s katerim boste imeli vi kontrolo nad sestavinami vaše čokolade.

Vse lepo.

Vaša Teta Pehta

 

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.