Čokolada in čokoladni izdelki – POZOR! (1. del)


December je čas praznikov in obdarovanja, ki se ga zaradi daril še posebej veselijo naši najmlajši. “Pod drobnogledom” je ime serije prispevkov Tete Pehte, s katerimi želimo opozoriti, da se mnogokrat ne zavedamo, kaj jemo, in to še posebej velja za sladkarije. Proizvajalci hrane in pijače se zelo dobro zavedajo, da postajamo potrošniki vse bolj ozaveščeni, zato mnogokrat strupene in nevarne snovi za naše telo preimenujejo oz. označijo pomanjkljivo, s tem pa nas še dodatno zavajajo pri nakupu, da niti ne omenjamo velikosti črk na deklaracijah izdelkov, zaradi česar moramo v trgovino hoditi tako rekoč s povečevalnim steklom.

Tokrat je Teta Pehta vzela pod drobnogled priljubljene blagovne znamke čokolade, ki jih nismo izbrali ali predstavili z nobenim posebnim namenom in vrstnem redu. Dejansko so nam tako prihajale v roke, medtem ko smo se sprehodili po trgovini.

Začnimo z Milka Praline z jagodnim okusom, ki pa imajo naslednji znani problematični sestavini:

E476 je poliglicerol poliricinoleat, ki je predvidoma živalskega izvora (proizvajalci glede na obstoječo zakonodajo v Evropski uniji niso dolžni pojasniti izvora). Uporablja se ga predvsem v sladkarijah oziroma čokoladi, in sicer namesto kakavovega masla, ki je seveda dražje. E476 lahko povzroča hiperaktivnost pri otrocih.

Sojin lecitin (E322): Vemo, da ima lahko soja v nekaterih primerih celo ugoden učinek na vaše telo, ampak soja, ki se uporablja danes, je večinoma gensko spremenjena. Ker se ta emulgator uporablja v mnogih proizvodih kot konzervans, se mu verjetno ni lahko izogniti, vendar pa je smiselno, da se zavedamo negativnih učinkih gensko predelane hrane (“GMO“).

Milka jagodne praline Milka praline emulgatorji

E476 in sojin lecitin se dejansko najde tudi v drugih čokoladah Milka praline.

Milka_čokolada_aditivi Milka_čokolada_emulgatorji

Nadaljujmo s čokoladnimi bomboni Milka Božični Bazar, ki poleg vprašljivega sojinega lecitina vsebuje tudi:

glukozno-fruktozni sirup, ki je dejansko sladilo, ki ga uporabljajo v prenekaterih živilih in pijačah, saj je nekajkrat cenejši od navadnega sladkorja. Dejansko gre za visoko fruktozni koruzni sirup, zanj pa proizvajalci uporabljajo najrazličnejša imena kot so inulin, glukozno-fruktozni sirup, izo-glukoza, cikorija in sadna fruktoza. Težava tega sladila je predvsem v tem, da je njegova biokemična sestava drugačna od sestave navadnega sladkorja in ga telo tudi drugače predela. Prenekatere raziskave kažejo na deregulacijo tega sladila zaradi lobija proizvajalcev koruze in tako v njem pogosto najdejo tudi najrazličnejše sledi spojin, maščob, soli, kemikalij in celo živo srebro, kar pa so dodatni spodbujevalci prenekatere bolezni, da o debelosti niti ne govorimo. Glukozno-fruktozni sirup je dejansko prvi pokazatelj, da gre za nekvalitetno živilo, ki je prehransko prazno in njegovo uživanje odsvetuje večina neodvisnih nutricionistov.

WP_20131207_008Milka bozicni bazar emulgat

Če boste še naprej kupovali te izdelke, je seveda vaša odločitev, vendar je prav, da veste, kaj jeste.

… se nadaljuje.

 

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja